voznja smrti

No kot sem ze dostrikrat omenju tukajsnje voznje z avtobusi, sem zadnjic dozivel pravi visek. No kot si ze sicer vsega pocasi navajen, sem se se zadnjic odpravil po sluzbi domov z avtobusom, le da sem tokrat stopil na drug avtobus, ki vozi po drugi liniji kot sem navajen. In koncno na postaji docakam svoj avtobus, ki mi je prav lepo in precej natancno ustavil tik pred mojimi nogami in odprl vrata. Kot ves navdusen pogledam gor ter za volanom vidim zensko z nasmehom ki je ponazoril sledece: "stopi gor mladenic, pridi da te popeljem domov". Pa si recem "ok, dekle za volanom, how cool is that?". Povzpnem se gor, vrzem unih 2,10 Reais-ov in preden se vsedem, avtobus pospesi z pospeski da me naravnost zabije na zic kjer se se zdaj pozna obris moje zadnjice na tem avtobusu. Ker nas je blo nekoli par ljudi na avtobusu, tam okoli 3 do 4 nas je zato lahko preprosto premetavalo kot krogle v flipperju seveda. Ce ruzaka seveda nisi trdno prijel v narocje, si se lahko poslovil od njega, ali pa od tistega kar si pac imel noter. Avtobus je peljal v ulice v katere ne spravis niti ficota notr, za ulice ki so bila pod naklonom takrat za voznico so bile zavore neznanka. Ker sem si hotel ustvariti nek spomin na to voznjo, sem naredu fotografijo, ki priblizno zajame moj obcutek, ali karkoli ze, da bi prikazal kako sem se vozil. to se je treslo da ti ni blo nc jasnnnn! No k se koncno prpeles domov do postaje, probas prlezt dol z avtobusa tko, da niti koraka ne nardis brez da bi se trdno oprijel ob kaj opremljivega. In naposled ko sele stopis dol, se pretipas ce je koncno vse na svojem mestu. Tako da ce bi hotel posneti kaksn Indiana Jones film je dovolj le da stopis na avtobus st. 2101 v Belo Horizonte in dobis materiala za 5 pustolovskih filmov.